126. dan: Ta oranžna. Ta zadnja. Ta hitra.

Saj sem že včeraj razlagala, da mi je naša Petra položila na srce: "Pri teku je 60 % v glavi in samo 40 v nogah." In draga moja TA ORANŽNA (tako jo je poimenovala neka sitna pohodnica na Ratitovcu in to kljub temu, da na njej ni bilo niti ene oranžne stvari - smeh zagotovljen!), imela si še kako prav.

Po napornem, a vseeno zelo uspešnem delavniku (o tem vam bom, upam, lahko že kmalu povedala kaj več) se mi na današnjo Adidasovo šolo teka - povem čisto po pravici - niti približno ni dalo iti. Mraz in dež sta očitno naredila svoje, ker se nas je pred Fakulteto za šport na Kodeljevem zbralo občutno manj kot ponavadi. A manjša skupina je bila, kot sem ugotovila, le plus.

"Zdaj pa takole: ta hitri greste tri kroge po stadionu, ta počasni bomo odtekli dva," nam je rekel trener Grega. Prvič na začetku treninga, drugič med treningom, tretjič ob koncu treninga. In veste kaj?! Vsakič sem pretekla po tri kroge! Bila sem sicer med TA ZADNJIMI, a vseeno med - TA HITRIMI! Tole predalčkanje in etikiranje mi pa danes, opažam, kar leži. :)

Dragi trener Grega, skoraj prepričana sem, da je bil to le psihološki prijem: torej, da nas zmotiviraš za tri kroge tako, da nam rečeš, da smo TA HITRI. Ampak veš kaj, sploh nima veze. Ker je delovalo!

Do konca še: 239 dni, 239 nalog. Se beremo jutri.