Prejle, ko smo z Lidijo in Saško že skoraj prisopihale v dolino - bile smo na Primožu -, ni veliko manjkalo, pa bi nas zgazil džip. "Kaj pa temu frajerju ni jasno?!" sem si mislila, ko je avto kot sneta skira priletel mimo, da smo se mu komaj umaknile. Pogled skozi okno pa je razkril, da za volanom sedi - priletni in belolasi gospod! "Tretja puberteta, al' kva?! No, vidita, starost je res relativna. Kdo pravi, da pri 80+ ne moreš gonit po makedamu, kot bi jih imel 20?!" sem malo v smehu, malo v jezi rekla puncama.Po poti navzdol smo se namreč pogovarjale, kako se nam - čisto potiho, da to komaj zaznamo - spreminjajo naše življenjske prioritete. Vse pogosteje se, recimo, zgodi, da se znajdemo na kakšnem rojstnem dnevu malega nadebudneža, kakšnega otročka naše prijateljice ali prijatelja. Še vedno se tudi počutim malce nenavadno ob pogledu na nosečniški trebušček, ki ponosno sije iz fotografije kakšnega dekleta, s katero sem - meni se zdi, da še nedavno - gulila šolske klopi. Pa da ne bo nesporazuma: popolnoma nič ni narobe s tem, vem pa, da bo trajalo še nekaj časa, da se tega privadim.
Nocoj se z družbo dobimo na večerji. Šuško nas je povabil v svoje stanovanje in nam obljubil, da nam pripravi polnjene lignje. Mimogrede, ta fant je - mislim, da sem enkrat to že omenila - res za oženit. Punce, zagrebite se! Bom kasneje objavila fotko, da se boste lahko prepričale tudi na lastne oči (razen če bom zdaj zaradi te objave ostala pred zaprtimi vrati). ;) Sem pa ob tem razmišljala, da se tudi pri tem kažejo spremembe: nekoč smo se - spet se mi zdi, da je bilo to še nedavno - dobili na nekem parkerplacu, od koder smo odtavali proti diskoteki, danes pa se dobimo na večerji. Namesto cenenega vina si privoščimo nekaj bolj izbranega, nekaj, kar pač paše k prvovrstni Šuškotovi specialiteti. Ne morem se ravno odločiti, ali mi je to všeč ali ne. A v resnici to sploh ni pomembno, ker na svojo letnico rojstva tako ali tako nimamo vpliva.
Je pa med pohodom ena od nas izustila (Saška je to potem označila za izjavo dneva): "Lej, kakor koli obrneš - tudi moški so samo ljudje!" In se ob tem hihitale kot kakšne najstnice. Nekatere stvari se (najbrž) vendarle nikoli ne spremenijo. :)
Do konca še: 249 dni, 249 nalog. Se beremo jutri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar