Nimam se za glasbenega strokovnjaka, čeprav sem končala nižjo glasbeno šolo, šest let sem igrala flavto. Ja, seveda sem zato fanica Tinkare Kovač in ja, letošnja zmagovalna skladba iz Eme mi je tudi ali predvsem zaradi nje zelo všeč. A, kot pravim, se nimam za glasbenega strokovnjaka. Ponavljam zato, ker opažam, da sicer veliko ljudi očitno meni, da to so, vsaj če sodim po tem, koliko sodijo.
V resnici mi gredo tisti, ki venomer ponavljajo, da je "slovenska muska navadn pofl", pošteno na živce. Spomnim se, da je nek moj znanec vseskozi pljuval naše glasbene ustvarjalce, obenem pa mi je milijonkrat povedal, kakšen car, da je Psy. Saj veste, tisti korejski nebodigatreba, ki je s svojim "Blablastylom" - še danes mi ni jasno, zakaj - postal svetovni fenomen. "A ti to resno? Oprosti, ampak ne štekam. Tale spaček, ki je kao smešen zaradi nekega stopicanja sem in tja, ti je totalno hud, enih Modrijanov pa slišat ne morš, ker ... Zakaj že? Ker so naši?" mu nisem mogla biti tiho. Njegovo razmišljanje se mi zdi vsaj omejeno, če že ne nesramno.
Pa da ne bo nesporazuma: nisem ne vem kakšna oboževalka omenjenega ansambla, ampak vseeno cenim njihovo delo. Pa še delo marsikoga drugega, pravzaprav vsakega, za katerega se točno vidi, da mu je glasba življenje. In takšnih v Sloveniji ni malo. In ne, tudi politike radijskih postaj ne razumem. Ko jih poslušam v avtu, me posiljujejo z eno in isto ameriško produkcijo (ne trdim, da je tuja glasba zanič, le naveličana sem je), tako da mi je slovenska skladba, ki jo slišim le na vsake kvatre enkrat, pravi balzam za ušesa.
Se je pa že tudi zgodilo, da sem kakšnega od velikih imen naše glasbene scene zelo spoštovala, pa me je vse skupaj minilo, ko sem videla, kakšen odnos ima do svojih glasbenih kolegov. Takšni se gibljejo predvsem v bolj alternativnih krogih in se seveda imajo za nekaj več. Ker eni Čuki ali Tanja Žagar ali (na žalost pokojni) Brendi so za rajo, oni so pa za intelektualce. A res? Z vsem spoštovanjem, a s takšnim pogledom na svet prav oni spadajo med primitivce. Vsaj zame. Načelo 'Živi in pusti živeti' bi v tem primeru lahko prevedli v 'Ustvarjaj in pusti ustvarjati'!
Verjetno spadam v manjšino, ko rečem, da meni slovenska glasba ni "pofl". Niti slučajno. Pravzaprav jo obožujem. In ena mojih najljubših skladb, ki mi je prav danes spet pobožala dušo? Ne, najbrž je ne poznate. Naslov je Potegni črto, izvajajo pa jo znani primorski glasbeniki. Všeč mi je melodija, še bolj pa sporočilnost pesmi, ki je nastala kot del projekta Nariši nov dan oziroma Ne-odvisen.si.
Zavrti si jo in jo poslušaj - brez predsodkov! Morda pa se bova strinjala, da je po krivici ostala preslišana s strani vseh (kvazi)strokovnjakov ...
Do konca še: 295 dni, 295 nalog. Se beremo jutri.
P. S. Po glasbenem navdihu si grem enega poiskat še v naravo, tokrat s sprehodom na Stari grad. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar